MUNCHENSKI KOMORNI ORKESTER

Spored:
Wolfgang Amadeus Mozart: Adagio in fuga v c-molu, KV 546
Frank Martin: Poliptih za violino in dva majhna godalna orkestra
***
Arnold Schönberg: Ozarjena noč, op. 4 za godalni orkester

Münchenski komorni orkester sodi med vrhunske godalne orkestre nemškega prostora. Že od samega začetka, pred sedemdesetimi leti, stremi k vrhunski igri in njeni vsebinski nadgradnji. Orkester zasleduje asociativne povezave med skladbami različnih skladateljev in obdobij ter pri tem drega v estetske predsodke. Sporedi koncertov Münchenskega komornega orkestra so zato polni nepričakovanih kombinacij, ki odpirajo nove pristope k poslušanju glasbe. Poleg tega pa tudi novo glasbo razgrinja v vsej njeni čustveni nabitosti.

Takšen poglobljen pristop je mogoč le ob sodelovanju z najboljšimi glasbeniki, kar eden vodilnih violinistov srednje generacije, Christian Tetzlaff, zagotovo je. Violinist skozi svojo igro razkriva bistveno več kot le bleščečo zvezdniško podobo, njegovi nastopi po pričevanju poslušalcev in soglasbenikov mejijo na pravo eksistenčno izkušnjo. Znana dela se v njegovih rokah razgalijo v novi luči, nova pa obudijo brezčasne duhovne svetove velikih klasičnih mojstrovin. Kljub izjemnemu angažmaju pri študiju del Tetzlaff teži k temu, da kot glasbenik ostane v senci not. Tako se rojevajo izvedbe, ki so, paradoksno, prav zato izjemno osebne.
Tetzlaff »govori« skozi svojo violino, kot govor se njegova igra razgrinja v tisočerih izraznih odtenkih ter prenaša sporočilo, ki ga glasbeno delo skriva v svoji srčiki in ki se globoko dotakne poslušalčevega srca.

Takšna zasedba je poklicana za prepričljivo izvedbo del, polnih globlje sporočilnosti, kakršni sta znani deli Mozartov Adagio in fuga ter Ozarjena noč, op. 4 za godalni orkester Arnolda Schönberga. Poleg teh pa tudi pri nas redko slišana mojstrovina iz 20. stoletja, Poliptih švicarskega skladatelja Franka Martina, ki ga je krstil znameniti Yehudi Menuhin. Zdelo se mu je, da v njem sliši veličino Bachovih violinskih del.