KOMORNI ORKESTER IZ BASLA

5. koncert Orkestrskega cikla 2022/2023

Spored:
Robert Schumann: Uvertura h Goethejevi pesnitvi »Hermann in Dorothea«, op. 136
Robert Schumann: Uvod in Allegro appassionato za klavir in orkester v G-duru, op. 92
Robert Schumann: Koncertni allegro z uvodom za klavir in orkester v d-molu, op. 134
***
Robert Schumann: Simfonija št. 2 v C-duru, op. 61

Komorni orkester iz Basla dolgoletno sodelovanje povezuje z uglednim oboistom, skladateljem in dirigentom Heinzem Holligerjem.
O tem plodnem sodelovanju so v časniku Badische Zeitung zapisali, da je »[t]isto, kar imata povedati Heinz Holliger in ta neverjetno budni in intenzivno muzicirajoči orkester, silovito. Veliko v tej interpretaciji [Schubertove simfonije] se zdi nadzemsko, kakor da ne bi bilo iz tega sveta.« Sodelovanje Holligerja, ki velja za enega največjih poznavalcev Roberta Schumanna, in baselskih glasbenikov pri interpretacijah glasbe tega skladatelja je novi vrhunec uglašenega sožitja. Komorni orkester iz Basla velja za enega vodilnih komornih orkestrov, ki redno nastopajo na najpomembnejših festivalih in koncertnih hišah po svetu.
Orkestrovo dejavnost krona več kot trideset nagrajenih posnetkov pri uglednih založbah Sony, Deutsche Harmonia Mundi in Warner Classics. Pod vodstvom svojih koncertnih mojstrov in izbranih dirigentov izvaja širok repertoar, ki sega od baročne glasbe v zgodovinski izvajalski praksi ter zgodovinsko ozaveščenih interpretacij klasicističnih del do aktualne sodobne glasbe.

Za klavirjem se bo glasbenikom pridružil Aleksander Melnikov, redni gost najimenitnejših koncertnih prizorišč, ki občinstvo prepriča s svojo držo, češ da mora dobra interpretacija prevetriti konvencije.
Ob njegovi prefinjeni igri, prežeti z duhovitimi zasuki, je kritik v Hamburger Abendblattu zapisal: »Ta pianist premore takšno zvočno paleto, občutek za pravi trenutek in zgovornost, da si kar zaželimo poskočiti in preveriti, kaj se pravzaprav dogaja tam med prsti na klaviaturi.«
Melnikov se je že kot mladi zmagovalec mednarodnega tekmovanja Roberta Schumanna in tekmovanja Kraljice Elisabete v Bruslju odločil za zgodovinsko ozaveščeno izvajalsko prakso in pot nadaljeval z glasbeniki, s katerimi razgrinja še neslišane razsežnosti velikih glasbenih del.